ribniskipihalniorkester
← Vse članice ZSG

ribniskipihalniorkester

O nas

ribniskipihalniorkester

Ribniški pihalni orkester je kulturno umetniško društvo, ki kot najstarejše še delujoče društvo zapolnjuje pestro ponudbo v kulturnem življenju občine Ribnica, saj si skoraj ni mogoče več predstavljati večje občinske prireditve brez njegove prisotnosti. Orkester je bil doslej vedno prisoten na tradicionalni pustni prireditvi, na Ribniškem sejmu, božično novoletni prireditvi, pa tudi 1.maj prebudimo in obarvamo z godbenimi zvoki. Dvakrat smo sodelovali na športni prireditvi pri otvoritvi in zaključku svetovnega pokala v preskakovanju ovir Ugar, vsako leto pa s promenadnim nastopom zaznamujemo slovenski kulturni praznik. V okviru našega lastnega projekta Sožitje generacij obiščemo vsako leto varovance v domovih starejših občanov v Ribnici in Loškem potoku, koncert pa smo že priredili tudi delovno varstvenem zavodu za invalidne osebe v Ponikvah. Poleg prireditev v občini Ribnica se orkester pojavlja tudi na prireditvah sosednjih občin Sodražica, Loški Potok in Velike Lašče. Udeležuje se različnih priložnostnih srečanj s sorodnimi društvi, orkestri in godbami, sodeluje pa tudi na tradicionalnih srečanjih in glasbenih revijah v okviru Združenja društev godb in pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele Krajine kot tudi na tradicionalnem dnevu godbe v Dobrepolju. S koncertom in promenadnim nastopom se je orkester predstavil v Izoli, z izvedbo filmske glasbe iz več filmov pa tudi kot gost na prvem večeru filmske glasbe v Medvodah. Zunaj meja domovine je orkester gostoval v Italiji, v pobrateni občini Arccevia in na prireditvi Majenca v Dolini pri Trstu in v vasi Prebenek. Orkester je leta 2004 sodeloval na 24. tekmovanju slovenskih godb v Železnikih in osvojil zlato plaketo.

Miklavžžev koncert

Orkester predstavi svoje resno delo na najmanj dveh samostojnih tradicionalnih koncertih in sicer na poletnem v mesecu juniju, ki nekako sovpada s praznovanjem državnega praznika in na letnem koncertu v začetku meseca decembra, morda bolj znanim pod imenom Miklavžev koncert. Ob teh priložnostih lahko obiskovalci prisluhnejo glasbi najrazličnejših zvrsti in žanrov, ki pa so včasih tudi tematsko obarvani. Tako smo se godbeniki predstavili z glasbo pisano neposredno za pihalne orkestre, s slovensko popevko, filmsko glasbo, jazz rockom, klasiko, narodnozabavno glasbo in ostalo.

Gostovanje v Dolini pri Trstu

Društvo je član Združenja slovenskih godb ter Združenja društev pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine, s katerima dobro sodelujemo, to pa nameravamo okrepiti tudi v bodoče. Poleg stikov z obema krovnima organizacijama imamo sodelovanja s posameznimi godbami in orkestri, ki jih povabimo na znani tradicionalni Ribniški sejem sühe robe in lončarstva, da se v Gradu predstavijo našim občanom in priložnostnim obiskovalcem z lastnim, samostojnim koncertom. Obenem se Ribniški pihalni orkester rad pokaže s skupino mažoret iz Društva mažoret in plesalcev Ribnica, ki s svojimi koreografijami posebej popestrijo promenadne nastope. Posebno mesto v medsebojnih stikih ima sodelovanje z gasilskimi društvi, turističnim društvom Ribnica in Sodražica, s strojnim krožkom Urban, s pevskimi društvi in skupinami iz ožjega okolja, pa tudi z že znanimi glasbeniki. Glede na svoje kulturno poslanstvo sodeluje Ribniški pihalni orkester tudi z JSKD na območnem kot tudi državnem nivoju tako na javnih razpisih kot tudi v zvezi s podelitvijo zlatih, srebrnih in bronastih Gallusovih značk, ki jih prejmejo člani orkestra za svoje delovanje na glasbenem področju glede na število pretečenih let. Društvo v zadnjem času dobro sodeluje z Glasbeno šolo Ribnica, vendar obstaja želja, da bi se orkestru pridružilo še več mladih, glasbeno izobraženih kadrov.

Ribniške mažorete

Številčno stanje članov Ribniškega pihalnega orkestra se giblje okoli 35 do 40 bolj ali manj aktivnih članov, vsekakor še vedno premajhno število za dopolnitev mest z manjkajočimi instrumenti. Delo v društvu in orkestru ima tudi vzgojno funkcijo, saj je kar nekaj članov še osnovnošolcev ter dijakov, zato posvečamo posebno skrb za razvoj pozitivnih medsebojnih odnosov ter razvoj vsakega posameznika, tako na glasbenem kot tudi osebnostnem področju. Vsi imajo možnost dodatnega izobraževanja na seminarjih in glasbenih delavnicah, medsebojne odnose pa okrepimo tudi z udeležbo na skupnem pikniku ali tematskem večeru. Posebno mesto pripada vajam, ki jih nadgradimo z druženjem med odmorom kot tudi po končanih vajah, saj ob teh priložnostih privre na dan marsikatera nova ideja. Zanimiv je podatek, da se je v zadnjih tridesetih letih zelo spremenila sestava članstva tako, da je naraslo število članic od nič pa na skoraj 1/3 od celotnega števila, v določenem obdobju pa so članice dosegale skoraj 50% deleža skupnega članstva.

V letu 2011 se je število članov društva povečalo še posebej z včlanitvijo nekdanjih godbenikov v novo ustanovljeno sekcijo Z-Godba Ribnica in tako preseglo število 40. Sekcija je sestavljena iz članov, ki delujejo samo v sekciji in nekaj starejših članov iz pihalnega orkestra. Ob koncu leta 2011 šteje Z-Godba Ribnica 15 članov, ki se dobivajo na vajah enkrat tedensko.

Poleg rednih članov imamo v orkestru tudi ostale vrste subjektov, ki so kakorkoli povezani z delovanjem orkestra. Naslov častnega člana društva podelimo na redni letni skupščini in ga lahko prejmejo posamezniki, ki imajo posebne zasluge za razvoj glasbene in godbene dejavnosti v občini Ribnica. Poleg aktivnih članov imajo v društvu posebno mesto podporni člani, tako pravne kot fizične osebe, saj z lastnimi finančnimi prispevki skrbijo za boljšo finančno situacijo društva.

Dekleta

Ribniški pihalni orkester se delno financira iz skromnega občinskega proračuna v okviru javnih razpisov Občine Ribnice namenjenih za kulturno dejavnost, podporo pri kakšnem projektu pa dobimo tudi iz JSKD. Pri tem člani orkestra pričakujejo, da bo Ribniškemu pihalnemu orkestru kot društvu v javnem interesu v prihodnosti podpora s strani občine večja. Vsekakor si nemotenega delovanja orkestra ne moremo predstavljati brez pomoči posameznih donatorjev, tako fizičnih kot pravnih oseb, saj predstavljajo njihova sredstva večino društvenega proračuna, z njihovo pomočjo pa prebrodimo marsikatero težavo in uresničimo zadane materialne cilje. Aktivni člani prispevamo k proračunu redno letno članarino, obenem pa nekaj sredstev pridobimo s prodajo lastnih storitev, to je z nekaterimi nastopi. Orkester ima veliko stroškov z nabavo in servisiranjem instrumentov, izvedbo raznih samostojnih glasbenih projektov, z nabavo glasbenega materiala, z materialnim poslovanjem, pa tudi prevozi. Še posebno velik finančni zalogaj je v letu 2011 nabava novih uniform.

Za boljše obveščanje javnosti so godbeniki v letu 2009 pripravili lastno spletno stran, kjer si lahko računalniški obiskovalci bolj podrobno ogledajo delovanje društva, možnost pa imajo, da orkestru tudi prisluhnejo. Predstavitev delovanja orkestra poteka še v občinskih glasilih domače in sosednjih občin, oglaševanja pa tudi na lokalni TV in lokalnem radiu.

Dirigent

V programskem smislu se orkester razvija ter napreduje z izvajanjem skladb različnih žanrov in težavnostnih stopenj, za izbor katerih je zadolžen Strokovni svet z dirigentom na čelu. Za kvalitetno izobraževanje in izvedbe skladb se godbeniki zahvaljujejo dirigentu Jerneju Šmalcu, sicer akademskemu glasbeniku in profesorju klarineta, ki ima pri izobraževanju članov veliko potrpežljivosti in dobre volje.

Stanislav Grebenc
Predsednik KUD
Ribniški pihalni orkester

Zgodovina

Začetki godbe v Ribnici segajo že v prva leta 20.stoletja, ko so imeli pri sokolskem telovadnem društvu trobentače, ki so spremljali društveni tamburaški zbor. Prav gotovo so bili po pripovedovanju znanega ribniškega rojaka, glasbenika in dirigenta Bojana Adamiča prvi godbeni zvoki pri brivcu Juvancu še pred letom 1921, ko se je Adamičeva družina preselila v Ljubljano, saj je mladi Bojan držal ritem na vajah kar z navadno metlo. Uraden začetek ribniške godbe označuje leto 1926, ko so pri takratnem sokolu nakupili instrumente in ustanovili godbeni odsek. Iz tega leta obstaja kot dokazilo račun za nakup instrumentov.

Sokolska godba

Ustanovitelj takratne godbe je bil znani Ribničan Milo Juvanc, ki je godbenike pripravil, da so pričeli z javnim nastopanjem. Najuspešnejše obdobje sokolske godbe na pihala pa je bilo od leta 1930 do 1941, saj je v tem času sodelovala pri vseh velikih prireditvah na širšem območju od Črnomlja preko Kočevja, Rakeka, Grosuplja do Ljubljane in Šentvida ter se uvrstila med takratne najboljše podeželske godbe. Od leta 1934 pa do pričetka 2. svetovne vojne je delovala pod vodstvom kapelnika Antona Majnika, sicer učitelja v ribniški osnovni šoli, pa tudi znanega TIGR-ovca. Po vojni je okrog leta 1948 pričela z vajami in leta 1950 zopet oživela pod vodstvom požrtvovalnega in vsestranskega glasbenika Mila Juvanca (igral je pikolo, klarinet, trobento, tenor, bas in še), delovanje godbe pa se je znašlo v okviru Gasilskega društva Ribnica.

1960

Člani obnovljene godbe so bili večinoma bivši godbeniki sokolske godbe, vzgajali pa so tudi nove moči. Po bolezni in tudi smrti kapelnika je godba bolj životarila, pomoč pri njenem delovanju je nudil g. Struna, sicer kapelnik kočevske godbe. Za ponovno bolj dejavno godbo si je prizadevalo veliko »starih« godbenikov in tako je oživela v letu 1975, ko je organizacijo godbe in predsedniško funkcijo prevzel Milan Cvar, takratni tajnik Gasilskega društva Ribnica. Strokovno vodenje godbe je prevzel upokojeni glasbenik vojaškega orkestra Ladislav Moka, članstvu pa so se pričeli priključevati mladi glasbeniki, ki so si pridobili osnovno znanje v Glasbeni šoli Ribnica. Marsikateri član, ki ni imel posebne ali sploh nobene glasbene izobrazbe pa si je znanje igranja instrumenta pridobil kar na dodatnih posameznih in sekcijskih vajah pred skupno vajo vseh godbenikov. Po odhodu Ladislava Moke so funkcijo kapelnika in dirigenta opravljali Bojan Oražem, Igor Kovačič, prof. Matevž Novak in prof. Matjaž Jevšnikar. Trenutno igra orkester pod taktirko strokovnega vodje, dirigenta prof. Jerneja Šmalca.

Danes

Godba se je po letu 1975 vse bolj povezovala s takratnimi podjetji in organizacijami ter na podlagi samoupravnega sporazuma o sofinanciranju pridobila nove uniforme in več novih instrumentov ter se tako oddaljila od gasilskega pokroviteljstva. O dobri finančni situaciji govori podatek, da je godba v 4 letih dobila dve vrsti uniform ter zimske in dežne plašče, zamenjala pa je nemalo starih instrumentov. Sprememba načina financiranja je pogojevala godbi novo mesto v družbenem dogajanju, zato je 12 članov godbe dne 25.12.1978 na občini Ribnica podalo zahtevek za registracijo samostojnega društva pod imenom Ribniška godba na pihala, ki se je potem lahko včlanila v Zvezo kulturnih društev Slovenije. Pod tem imenom je godba delovala do leta1997, ko se je s sprejetjem novega statuta društva preimenovala v Ribniško pihalno godbo. Leta 2005 dobi zdajšnji naziv Kulturno umetniško društvo Ribniški pihalni orkester in tako uspešno nadaljuje tradicijo najstarejšega društva v občini. Datum 26.08.2011 naznanja enega od posebnih trenutkov KUD-a Ribniški pihalni orkester, saj je bila na pobudo predsednika društva Pri Francetovi jami ustanovljena sekcija Z-Godba Ribnica. Tako se je vidno povečalo članstvo v društvu in preseglo število štirideset, saj so v sekcijo pristopili nekdanji starejši člani, ki so že pred leti prenehali z godbenim delovanjem. KUD Ribniški pihalni orkester je od leta 1986 član regijske Zveze društev pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele Krajine, od leta 1997 pa tudi član stanovske organizacije na državni ravni, Zveze slovenskih godb. Društvo je prejemnik številnih zahval, pohval in priznanj, med katerimi ima posebno mesto v letu 2004 osvojeno zlato priznanje s tekmovanja pihalnih orkestrov v Železnikih. KUD Ribniški pihalni orkester je dobitnik vseh najvišjih občinskih priznanj in je tako doslej prejel Priznanje za posebne zasluge pri razvoju občine (1984) , Urbanovo nagrado (1987), Gallusovo priznanje (2011) in Priznanje sveta območne izpostave JSKD Ribnica (2011). Za aktualno in sodobnejšo predstavitev društva je od leta 2009 poskrbljeno na spletni strani www.kud-rpo.si.

Kapelniki in dirigenti

 

Kapelnik/Dirigent          od             do

Milo Juvanc                  1927        1934

Anton Majnik                1934        1941

Milo Juvanc                  1947        1972

Moka Ladislav              1975        1982

Bojan Oražem              1982        1987

Igor Kovačič                 1988        2001

Matevž Novak              2001        2005

Matjaž Jevšnikar          2005        2007

Jernej Šmalc                2007

Sekcija Z-godba Ribnica

Bojan Oražem             2011          2013

V letih med 2.svetovno vojno in neposredno po njej je delovanje godbe mirovalo, v letih 1972 do 1975 pa je bilo delovanje godbe brez stalnega kapelnika ali dirigenta.

 

Stanislav Grebenc

Predsednik KUD

Ribniški pihalni orkester

Kontakt

Stopite v stik

Pišite nam ali nas pokličite