

Pihalni orkester Brda
Novice
Vse novice →
V soboto smo pustno rajali tudi mi

Pihalni orkester Brda vam želi, da bi blo preprosto to leto vaše!
V našem orkestru je danes še posebej praznično

Preteklo sredo sta v kulturnem programu na odprtju jaslic v Šmartnem sodelovala tudi bivša učenca Godbeniške šole Brda
Dogodki in koncerti
Vsi dogodki →Ponovno smo razprodali Praznični koncert Pihalnega orkestra Brda in dvorana je pokala po šivih
Včerajšnji večer, NOR z eno besedo🤪😎🤩 Ponovno smo razprodali Praznični koncert Pihalnega orkestra Brda in dvorana je pokala po šivih od vse dobre ter igrive energije. 🥳Milo rečeno, garanje...
Uradna čistilna reprezentanca po koncertu
Uradna čistilna reprezentanca po koncertu😂 Se javimo prav kmalu, ko bomo imeli še uradne utrinke. Za enkrat pa HVALA vsem za včerajšnji crazy večer🤪🤩🫶🏼
Pihalni orkester Brda
NAŠA PRVA ŠTIRI DESETLETJA...
Bil je maj in vilo se je leto 1972. Čez briške griče se je od Vrhovlja do Medane bohotila pomlad. S cvetjem posuta deželica je žarela v pomladnem soncu.
In bil je praznik-praznik dela-1. maj. Zastave so vihrale v vetru in v spokojnosti narave je bilo čutiti željo po novem rojevanju. V srcih 21 fantov in mož pa je bilo čutiti nemir.

Nestrpno so pričakovali večera. Takratni kronist je v zapisnik briške godbe na pihala zabeležil datum – 1.maj in zapisal: »V želji, da obogatimo in nadaljujemo 150 letno tradicijo godbeništva v Brdih, se zbiramo na predlog TD Dobrovo in ponovno ustanavljamo godbo na pihala.
Po pričevanju segajo zametki godbeništva v Brdih že v čas Francozov, ko je bila leta 1825 ustanovljena godba v Kojskem.
Po dolgih desetletjih, je leta 1906 bila ustanovljena še ena godba, v Biljani.

Obe godbi sta več krat nastopili s skupnimi močmi. Vztrajali sta tudi v času najhujšega fašističnega zatiranja. Po vojni se je v Medani ustanovila še tretja godba, ki pa je delovala le nekaj let.
Na pobudo takratnega medanskega kapelnika Jožefa Petroviča se je leta 1971 začela oblikovati današnja godba na pihala. Skupaj z Izidorjem Sosoličem, večletnim članom takratne biljanske godbe, sta po briških vaseh iskala nove člane ter stimulirala že obstoječe godbenike naj se pridružijo »novemu« pihalnemu orkestru.
In res zbrala sta dvajseterico ljudi z veliko mero volje in veseljem do glasbe. Od 20 godbenikov s starimi inštrumenti, je pihalni orkester po 10 letih delovanja štel že 50 članov. Skrb za materialni položaj je prevzela Kmetijska zadruga, za naraščaj pa je poskrbel oddelek glasbene šole na Dobrovem. Prvi dirigent »novega« pihalnega orkestra je bil Karel Zuljan. 
Poleg svoje zagnanosti in natančnosti je bil tudi učitelj oddelka glasbene šole Nova Gorica na Dobrovem Vzporedno s tem je orkester tudi kvalitativno napredoval. Od običajnega, več ali manj koračniškega repertoarja, je orkester prehajal na igranje zahtevnejše glasbene literature.
Po petnajstih letih delovanja pa je prišlo do prelomnice v zgodovini orkestra. Karel Zuljan je prekinil z vodenjem orkestra, ukinil pa se je tudi oddelek glasbene šole. V tem kriznem obdobju je dirigentsko vlogo prevzel Ivan Marinič.

Zaradi ukinitve oddelka glasbene šole ni bilo več priliva mladih moči, starejše so pojemale in orkestru so se obetali hudi časi. Članstvo je v drugem petnajstletnem obdobju padlo na borih 17 članov. Ivan Marinič in Izidor Sosolič pa sta se tem mrkim časom z dvignjeno glavo trmasto upirala in vztrajala.

In vztrajanje se je splačalo. Počasi se je nazadujoče stanje v godbi umirilo.
Kot pravi stari rek »Po dežju zmeraj posije sonce«, je tudi orkestru posijalo sonce. Začela se je nova pomlad.
Z oktobrom 2003 je strokovno vodenje prevzel dirigent Stojan Ristovski, kateri je v godbo prinesel nove ideje, nova znanja ter novo razpoloženje. 
Godba pa je dobila tudi novega predsednika, Leona Koršiča. 
Slednji je svojo funkcijo že od vsega začetka opravljal resno in potrpežljivo. V orkester je s svojo mladostno vnemo prinesel veliko izboljšav, ambicioznih načrtov in svežih idej.
Zaradi zdravstvenih razlogov je dirigent Stojan Ristovski decembra 2006 odstopil, dirigentsko paličico pa je prevzel mladi, perspektivni glasbeni akademik, Boštjan Vendramin, kateri nas s svojem znanjem bogati še danes.

Novi veter pa je v godbo spet zapihal sredi poletja 2008. Godba je zamenjala vodstvo. Funkcijo predsednika je prevzela Mateja Drnovšček.

Za razvoj naše godbe so poleg omenjenih umetniških vodij in prizadevnih predsednikov, ključni element tudi naši zagnanih muzikantje, katerim je prav hudo, ko na “petek vaje odpadejo”!
Nekateri vztrajajo pri orkestru že od samega začetka, torej že skoraj štiri desetletja.


Park Hotelu
Dirigent · Pihalni orkester Brda
KRATKA PREDSTAVITEV VSEH DIRIGENTOV
KAREL ZULJAN
![]()
Rojen je bil 8.4.1930 v Kojskem. Pri rosnih 12 letih je začel igrati harmoniko v ansamblu, ki ga je vodil oče. Kmalu po razpadu Italije, leta 1943 je bila v Kojskem ponovno ustanovljena godba na pihala, kjer je igral klarinet in saksofon. Po priključitvi Primorske k Jugoslaviji je vodil tudi plesni ansambel, znan daleč na okrog.
Leta 1950/51 je po končani podoficirski šoli bil dodeljen vojaški godbi v Osjeku, kjer je ostal cela 3 leta. Leta 1963 je diplomiral na višji pedagoški šoli v Ljubljani, glasbeni oddelek. Po opravljeni diplomi se je zaposlil v Park Hotelu kot poklicni glasbenik. Zatem je poučeval glasbeni pouk na Osnovni šoli Milojke Štrukelj, leta 1974 pa začel poučevati pihala na Glasbeni šoli v Novi Gorici. Na željo briških godbenikov je leta 1972 sprejel dirigiranje v Briški godbi na pihala, kmalu zatem pa še poučevanje pihal, trobil, tolkal in harmonike na novo nastalem glasbenem oddelku na Dobrovem. Poučevanje v glasbeni šoli je zahtevalo veliko truda, saj se je pojavila potreba po poučevanju novih inštrumentov, na katere pa ni znal igrati. Kot samouk se je začel učiti nanje, tako da je lahko naučeno širil na otroke. Sledil je nagel vzpon, kajti iz leta v leto so prihajale nove mlade moči v orkester, tako da se je številčnost orkestra v nekaj letih povzpela na 50 članov. Orkester ni napredoval samo v številčnosti ampak tudi po kvaliteti. Udeleževali so se tudi raznih tekmovanj širom Slovenije. Zaradi zdravstvenih težav in upokojitve je po 15 letih prenehal z vodenjem orkestra. Še vedno pa ostaja zagnal glasbenih in za lastno veselje igra na harmoniko. Njegovo udejstvovanje na glasbenem področju traja že skoraj 70 let, vse od leta 1942.
BORIS KOŽLIN
![]()
Kot desetletnega dečka so ga prvič prebudili in popolnoma prevzeli zvoki prvomajske budnice novoustanovljene briške godbe. In že jeseni, ob pričetku novega šolskega leta, je čakal v vrsti na vpis v glasbeno šolo, ki so jo ustanovili na Dobrovem. Bil je marljiv učenec in po poldrugem letu šolanja, leta 1974, je dočakal krstni nastop v godbi. In od klarineta se ni več ločil. Dokončal je nižjo glasbeno šolo ter v tem času nanizal precej nastopov.
Z orkestrom je odraščal in je edini gojenec prve generacije oddelka glasbene šole, ki ni nikoli prekinil delovanja. Večkrat je nastopil tudi s cerkljanskimi godbeniki, predvsem na nastopih v tujini.
Po poletnem šolanju za dirigente in slovenski mladinski pihalni orkester na taboru leta 1984 in 1985 je izkusil tudi vihtenje dirigentske paličice.
V kriznem obdobju godbe v letih 1987 do 1989 je poldrugo leto pomagal takratnemu dirigentu Ivanu Mariniču pripraviti pihalni orkester na IX. Tekmovanje slovenskih pihalnih orkestrov v koncertnem programu in korakanju ter z njim leta 1988 v Portorožu osvojil srebrno plaketo v III. težavnostni kategoriji. Medtem je orkester pod njegovim vodstvom s koncertnim programom nastopil tudi na dveh letnih Srečanjih primorskih pihalnih orkestrov. V vseh teh letih glasbenega udejstvovanja je prejel bronasto, srebrno in zlato jubilejno častno Gallusovo značko.
Po dirigentski upokojitvi Ivana Mariniča je leta 2002 ponovno priskočil na pomoč in v slabem mesecu kot dirigent pomagal pripraviti Božično-novoletni koncert. V obdobju iskanja novega »kapelnika« je nato pol leta z vodenjem vaj skrbel za vzdrževanje glasbene kondicije članov orkestra. Kot aktivni glasbenik še vedno rad priskoči na pomoč ob odsotnosti dirigenta.
IVAN MARINIČ
![]()
Rodil se je 25.7.1933 v Kojskem, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Po končani osnovni šoli se je leta 1948 vpisal na Srednjo vojaško glasbeno šolo v Trsatu nad Reko. Šolanje je uspešno končal leta 1952 in si prvo zaposlitev dobil v Vojaškem pihalnem orkestru v Škofji Loki, kjer je 9 let igral kontrabas in tubo. Nato se je zaposlil v Pihalnem orkestru godbe milice, kjer je ostal vse do upokojitve, leta 1985. V tem času je zaključil tudi prvo stopnjo Glasbene akademije v Ljubljani. Bil je tudi član Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, igral v drugih orkestrih ter 5 let sodeloval kot tubist v Opernem orkestru. Leta 1974 je kot dirigent prevzel Pihalni orkester ETA Cerkno, leta 1986 pa še Pihalni orkester Goriška brda. Na raznih tekmovanjih doma in v tujini, kjer je igral in dirigiral, je osvojil tudi več vidnih priznanj in uspehov (3 krat osvojitev zlate medalje s trboveljskim orkestrom na Nizozemskem, osvojitev zlate medalje v tretji jakostni stopnji s cerkljanskim orkestrom, kot njihov umetniški vodja…). V cerkljanskem orkestru je pridobil naziv častnega člana godbe, ukvarjal pa se je tudi s glasbeno pedagogiko, saj je poučeval trobila in tolkala. V času, ko je vodil Pihalni orkester Goriška brda, žal ni bilo pouka pihal in trobil, zato tudi ni bilo podmladka.
STOJAN RISTOVSKI
![]()
Leta 2003 je po predhodnem dogovoru s tedanjim predsednikom sprejel vodenje Pihalnega orkestra Goriška Brda. Takratna dvajseterica zagnanih in trmastih godbenikov se je vztrajno upirala hudim časom. Orkester je imel neznosne pogoje za napredovanje. Vaje so potekale v popolnoma neakustičnih prostorih, brez gretja. Po prihodu v Brda je postavil pogoj, da se odpre oddelke za poučevanje inštrumentov za potrebe pihalnega orkestra. In to se je tudi zgodilo. Orkester je odprl svoj oddelek, kjer je tudi sam poučeval in si s tem zagotovil dotok mladih, ambicioznih godbenikov. Orkester je v času njegovega vodenja pridobil tudi nove primerne prostore za svoje delovanje. Zaradi zdravstvenih težav je v letu 2006 odstopil, kot novega dirigenta pa predlagal njegovega učenca, Boštjana Vendramina.
BOŠTJAN VENDRAMIN
![]()
Glasbeno pot klarineta je začel v nižji glasbeni šoli v Novi Gorici, pri prof. Stojanu Ristovskemu, kasneje nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, pri prof. Aljoši Defferiju, od leta 2004 pa svoje znanje izpopolnjuje kot izredni študent na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razredu prof. Alojza Zupana. Zaposlen je v Orkestru slovenske vojske, sodeluje z različnimi orkestri po Sloveniji, je član Goriškega pihalnega orkestra, igra v kvartetu klarinetov Tibia, je član narodno zabavnega ansambla Nanos, dirigent Pihalnega orkestra Brda ter poučuje briški podmladek v godbeniški šoli orkestra.
Dirigentsko paličico je v briški godbi prvič zavihtel konec leta 2006. Že po 5 mesecih trdega dela je orkester pod njegovim vodstvom, na 27. državnem tekmovanju slovenskih godb v 4. težavnostni stopnji, dosegel srebrno plaketo. S svojo zagnanostjo in odločnostjo mirno vihti palčko še danes, v mislih pa že ima nove podvige orkestra.
Stopite v stik
Pišite nam ali nas pokličite
Namenite 1% dohodnine ali donirajte neposredno.
