Pihalni orkester Tržič
← Vse članice ZSG
Tržič

Pihalni orkester Tržič

O nas

Pihalni orkester Tržič

V Tržiču ima veselje do glasbe in muziciranja dolgo tradicijo saj zametki današnjega Pihalnega orkestra Tržič segajo v daljne leto 1927, ko so posamezni zanesenjaki v Tržiški občini pričeli z organizacijo godbe na pihala in z iskanjem talentiranih posameznikov, ki bi se lahko naučili igranja različnih inštrumentov, ki so jih takrat naročili iz Češke.

Danes je orkester eden najboljših tovrstnih glasbenih sestavov v Sloveniji. Svojo kvaliteto naš Pihalni orkester redno dokazuje na različnih tekmovanjih, o čemer pričajo rezultati;

* 2001 in 2007 zlata plaketa – tekmovanje godb v zabavnem programu za pokal Vinka Štruclja v Ormožu

* 2004  zlata plaketa s posebno pohvalo – tekmovanje Pihalnih orkestrov 2. težavnostna stopnja v Železnikih ,   napredovanje v 1. težavnostno stopnjo

* 2008 zlata plaketa – 28. tekmovanje slovenskih godb v 1. težavnostni stopnji v Laškem

* 2012 zlata plaketa – 5. Mednarodno tekmovanje orkestrov v koncertnem igranju v Velenju

Orkester danes šteje okrog petdeset članov, še posebej pa smo ponosni, ker je v naših vrstah veliko mladih glasbenikov in glasbenic, kar so predvsem sadovi dobrega sodelovanja z Glasbeno šolo Tržič. Od maja 2010 je orkester tudi v novih prostorih, ki nam dajejo izvrstne pogoje za delo.

Orkester je del Tržiča! S svojim delovanjem, številnimi nastopi ob najrazličnejših priložnosti in vzgajanjem mladih glasbenikov želimo prispevati k razgibanemu in pestremu kulturnemu utripu v našem mestu.

Predsednica Renata Špendal Tavčar

Pihalni orkester je nekaj, s čimer se v Tržiču res lahko pohvalimo, saj je ime našega mesta ponesel v svet. Karakter tržiške duše označuje dobrovoljnost, iznajdljivost, poslovnost, in družabnost - vse te lastnosti bi lahko pripisal tudi Pihalnemu orkestru Tržič, ki pooseblja našo dušo in našega človeka. Brez orkestra si ne predstavljam življenja v mestu. Če karikiram: »Brez godbe ni ne veselice, ne zabave in ne pogreba«.  Na Šuštarski nedelji ljudje prav tako kot čevlje pričakujejo naš pihalni orkester, konec leta je vedno v znamenju božično-novoletnega koncerta, kjer se število zadovoljnih poslušalcev venomer približa in tudi preseže številko tisoč. 

Na orkester sem ponosen, ker pomeni tudi nadgradnjo odličnemu delu Glasbene šole Tržič, in ker iz generacije v generacijo odkriva ter neguje mlade talente. Zadovoljen sem, ker smo se kot občina za dobro in organizirano delo oddolžili z dejanji in ne samo s pohvalami - orkester je v letu 2010 nad obnovljenim kulturnim centrom dobil nove vadbene prostore, skrbimo tudi za njegovo normalno financiranje. Pomembno se mi zdi tudi, da orkester precej sredstev za svojo dejavnost uspe pridobiti od sponzorjev in z nastopi. 

Godijo nam uspehi in priznanja, ki jih orkester prinaša s tekmovanj doma in v tujini, še bolj pa sem vesel, ker so člani tudi prijateljsko, človeško med seboj povezani in so kot vesela, velika družina, ki uživa v glasbi in zadovoljstvo nesebično razdaja tudi drugim.

mag. Borut Sajovic,
župan Občine Tržič

Zgodovina

Življenje se odvija z vedno večjo naglico - dnevi, meseci, leta se prepletajo z novimi izkušnjami in doživetji, novimi zmagami in nepremagljivimi ovirami. Da se v teh nemirnih časih, polnih sprememb neka ideja obdrži skozi dolgih osemdeset let, pomeni, da resnično izhaja iz ljudi in njihovih src. Pihalni orkester Tržič s svojim več kot osemdesetletnim, skoraj neprekinjenim delovanjem dokazuje, da imata glasba in veselje do muziciranja v Tržiču tradicijo, ki prehaja iz roda v rod in se s tem še krepi in razvija.

 Začetki današnje godbe segajo v oktober 1927, ko so se pri Grosovem Jožu začeli zbirati prvi organizatorji. S posojilom tržiške Hranilnice in posojilnice jim je uspelo nabaviti češke Lidlove inštrumente, ki so 1. februarja 1928 prispeli na železniško postajo v Tržič. Naslednjega dne so jih na okrašenem vozu prepeljali v »Rokodelski dom« (današnja Partizanska ulica 5), kjer je godba dobila tudi prve vadbene prostore. Mnogi so tistega dne prvič prijeli v roke trobento, klarinet ali činele. Poučevanja sta se lotila brata Ahačič: Anton teorije in Rudolf prakse. Bilo je trdno delo, še posebej za kapelnika Rudolfa, ki je kot se sam spominja, prišel večkrat kar v delavnico k novopečenemu godbeniku, mu potisnil inštrument v roke in dejal: «Takole in takole zaigraj, pa še malo vadi, zvečer pa pridi na vajo!«. Tržičani so se 'plozanju' spočetka muzali in marsikatera pikra je priletela na račun kapelnika in njegove godbe. Po treh mesecih pa so bili že toliko izvežbani, da so imeli prvi javni nastop. Na delavski praznik, 1. maja 1928 so korakajoč od 'Fabrke' do Križev prek tridesetkrat udarili »Banovski marš«. To je bila edina skladba, ki so jo godbeniki takrat obvladali.

(prirejeno po zapisu prof. Janeza Štera)

Kontakt

Stopite v stik

Pišite nam ali nas pokličite

Podprite nas

Namenite 1% dohodnine ali donirajte neposredno.