Pihalni orkester železarjev Ravne

Vse skupaj se je začelo tistega davnega leta 1896, ko je bilo v Guštanju ustanovljeno gasilsko društvo in so začele na dan prihajati zamisli o ustanovitvi lastne »guštanjske godbe«. K navdihu sta pripomogli dve skupinici, ki sta tedaj igrali na porokah in drugih prireditvah. V eni izmed teh je že kot 8-letni deček začel trobento igrati Alojz Kostwein, ki so ga pota muziciranja najprej vodila v Pulj, kjer je odslužil vojaški rok z igranjem pri godbi. Bil je eden tistih, ki so dajali in se razdajali za glasbeno umetnost v našem koncu. Ob povratku v ljubo domovino je začel v domačem kraju zbirati godbenike; 21 mož »trmaste koroške krvi« je bilo leta 1902 pripravljenih za delo. Bili so pod okriljem guštanjskih gasilcev, zato so bile tudi njihove prve uniforme gasilske. Godbeniki so bili delavci in za instrumente so si morali zaslužiti sami. Prvič so se s štirimi koračnicami predstavili 1. septembra 1902, ko je bila v Guštanju lepa nedelja – polni pričakovanja so se zbrali pred gasilskim domom in veselo odkorakali proti cerkvi. Odziv ljudi jim je bil naklonjen, število godbenikov pa je iz leta v leto raslo – godba je leta 1910 štela že okoli 30 mož. Nastopali so na raznih lovskih, gasilskih in drugih prireditvah, udeleževali so se pogrebov, ko je preminil kateri izmed gasilcev, in zabavali ljudi na »ohcetih«.

Razvoj godbe je prekinila prva svetovna vojna, saj je bila godba leta 1916 razpuščena. Ponovno je godba pričela delovati aprila 1923 pod vodstvom glasbeno izobraženega »pavra« Maksa Štuka (po domače Rogačnika). Leta 1925 prevzame mesto »kapelnika« zopet Alojz Kostwein, ki je godbo vodil do svoje smrti (1945). Med letoma 1923-1933 se je godba imenovala Jeklarniška godba »Svoboda«, med letoma 1933-1948 pa Godba jeklarniških uslužbencev Guštanj – Ravne.

Leto 1945 pomeni pomemben mejnik za ravensko godbo, saj 12. novembra postane dirigent Jožko Herman, ki v uk prevzame 16 godbenikov. Jožko Herman v 34 letih svojega delovanja »članstvo godbe ‘popeteri’, zvok godbe pa pozlati«. Godba se leta 1960 preimenuje v Pihalni orkester ravenskih železarjev, od leta 1997 pa nosi sedanje ime Pihalni orkester železarjev Ravne. Vrhunec »Hermanove« dobe prav gotovo predstavlja leto 1978, ko se orkester udeleži 8. Svetovnega tekmovanja pihalnih orkestrov v nizozemskem mestu Kerkrade in osvoji v prvi težavnostni kategoriji zlato medaljo. Naslednje leto Jožko Herman preda dirigentsko palico svojemu nasledniku profesorju Alojzu Lipovniku, ki orkester vodi do leta 1992.

Lojze je z glasbo rasel in pozneje odkrival njene skrivnosti na Ravnah in Akademiji za glasbo. Zagnan in uspešen glasbenik, odličen pozavnist in profesor je v 70. letih počasi nasledil svojega izjemnega predhodnika in orkester strokovno še bolj podkrepil in ga z raznimi turnejami (po Jugoslaviji, Italiji, Franciji, Nemčiji in Avstriji) predstavil Evropi in svetu. Na različnih tekmovanjih je dosegal nove in nove uspehe. Med njimi je bil prav zagotovo največji dosežek dvojno zlato na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem (1989). Leta 1992 je dirigenta premagala bolezen, zato se je odločil za odstop. Poslovil se je ob jubilejni 90-letnici obstoja, na kateri so razvili prapor. Po Lipovnikovem odhodu je začasno in za kratek čas njegovo mesto prevzel Ivan Gradišek (1992-1993), ki je z orkestrom gostoval v Maniagu v Italiji.

Leto 1993 predstavlja za orkester začetek novega obdobja, saj dirigentsko palico v roke prevzame Srečko Kovačič. Že leta 1994, ko sta se orkestru povrnili tekmovalna rutina in samozavest, so godbeniki odšli na državno tekmovanje v Krško in med »prvokategorniki« navdušili ter ponovno pozlatili svoje vitrine. Uspeh so pozneje ponovili tudi v Srečkovem Mariboru v koncertni kategoriji. Oboje je služilo kot priprava za velik cilj; svetovno tekmovanje v mestu Kerkrade (1997). Vse vaje in odrekanja so bila bogato poplačana, saj so na tekmovanju osvojili prejeli zlato s pohvalo. V letu 2001 se je orkester zopet udeležil tekmovanja v mestu Kerkrade, tokrat v najvišji koncertni kategoriji in dosegel še eden izjemen uspeh. Čez 4 leta je orkester zopet tekmoval v najvišji kategoriji in tako postal prvi slovenski orkester, ki je dvakrat tekmoval v najvišji kategoriji. V letu 2010 se je orkester udeležil dveh mednarodnih tekmovanj v Trogirju (Hrvaška) in Velenju, ter osvojil absolutno prvo mesto oziroma srebrno priznanje. »Kovačičevo« obdobje zaznamujejo tradicionalni božično-novoletni koncerti, ki so vedno odlično obiskani in sprejeti med Ravenčani.

Od septembra 2015 pa orkester vodi Gregor Kovačič, uspešen klarinetist in dirigent. Novo obdobje, ki ga pravzaprav šele dobro pričenjamo z njim si želimo nadaljevati vsaj tako uspešno kot so nam zastavili pot vsi predhodniki. Udeležili smo se že tekmovanja Flicorno d`Oro v Italiji, kjer smo se zelo dobro predstavili. Orkester se je tudi precej pomladil tako, tako da imamo kar nekaj novega zagona za naprej.

Prva slika ravenske godbe iz leta 1905

Godba jeklarniških uslužbencev leta 1933

Koncert ob 30-letnici delovanja Jožka Hermana, 1975

Budnica 2015