Pihalni orkester KUD Pošta Maribor je bil ustanovljen leta 1931<\/strong>. Struktura njegovega članstva je zelo raznolika, tako po starosti kot po izobrazbi. V njem igrajo osnovnošolci, univerzitetni profesorji, popolni glasbeni ljubitelji in akademsko izobraženi glasbeniki.<\/span> <\/span>Danes je to okoli 80 članski orkester, ki je na tekmovanjih v Sloveniji uvrščen v najzahtevnejšo kakovostno skupino. Orkester je z raznovrstnim repertoarjem usmerjen predvsem h koncertni glasbi in simfoničnemu zvoku. Pogosto sodeluje tudi z uglednimi glasbenimi gosti, tako solisti kot tudi dirigenti, ki tako še dodatno bogatijo njegovo umetniško delovanje in mariborsko glasbeno sceno.<\/span> <\/span>V svojem poslanstvu pihalni orkester KUD Pošta že dolgo ni več samo poštni, temveč je mariborski in slovenski. Mesto Maribor, kjer ima orkester svoj domicil, ga sprejema povsem za svojega.<\/span> <\/span>Je tudi eden vidnejših tovrstnih orkestrov v Sloveniji, ki je mesto Maribor uspešno predstavil v svetu. Tako je orkester že gostoval po republikah bivše Jugoslavije, v Avstriji, Češki, Slovaški, Nemčiji, Danski, Švedski, Nizozemski, Luksemburgu, Belgiji, Madžarski, Italiji, Rusiji in Španiji. Beleži vrsto pomembnih mednarodnih priznanj in odličnih uvrstitev na tekmovanjih.<\/span> <\/span>Od ustanovitve do danes se je v tej godbi, ki je prerasla v 80 in več članski pihalni orkester, zvrstilo mnogo godbenic, godbenikov in nekaj dirigentov. Številni godbeniki so prav v tem orkestru začeli spoznavati abecedo čudovitega sveta glasbe; nekateri od njih so danes znani in uspešni solisti, skladatelji, dirigenti ali učitelji glasbe.<\/span> <\/span>Veliko članov je vztrajalo v orkestru od mladosti do poznih let; vztrajali so 30, 40 in več let. Med njimi velja posebej omeniti oba dirigenta Hartmana, očeta in sina. Ervin Hartman starejši je vodil godbo kar 26 let, začenši z letom 1937, s prekinitvijo med drugo svetovno vojno zaradi kulturnega molka. Njegov sin, tudi Ervin, ki uspešno vodi orkester še danes, je prevzel dirigentsko palico leta 1967. Kot vdana glasbenika ter uspešna glasbena pedagoga in ambiciozna dirigenta sta nenehno skrbela za rast in umetniški dvig orkestra, pripeljala pa sta ga tudi v sam vrh tovrstnih orkestrov ne le v Sloveniji, marveč tudi v tujini.<\/span> <\/span>>Orkester tekmuje z najboljšimi orkestri po Sloveniji in po evropskih državah v prvih kakovostnih skupinah in se vrača domov z najvišjimi odličji. Danes se lahko pohvali z bogato bero žlahtnih odličij z najrazličnejših tekmovanj.<\/span> <\/span>V orkestru igrajo očetje in sinovi tudi že tretjo generacijo - in po tem je ljubezen do glasbe ter pripadnost in zvestoba do orkestra močno vidna. V bogati harmoniji orkestra so se zlili mladinci, upokojenci, delavci in intelektualci v kleno celoto, kar je za uspešno delo takega orkestra potrebno in nujno. Čeprav gre za poštno godbo, ta ni rezervirana le za poštne delavce, ampak se z glasbeno umetnostjo v njej ukvarjajo tudi drugi. Pomembnejši kriterij za sodelovanje v orkestru je predvsem ljubezen do glasbe in do kulturnega življenja in ustvarjanja.<\/span> <\/span>Tej veliki skupini godbenikov stoji ob strani in živi z njihovim umetniškim udejstvovanjem vrsta požrtvovalnih predsednikov, funkcionarjev godbe in KUD-Pošta iz Maribora ter tudi vodstvo Pošte Slovenije. Uspešno dolgoletno delovanje orkestra je prav tako tesno povezano s kolektivom nekdanjega PTT podjetja Maribor in PTT podjetja Slovenije, ne nazadnje pa tudi z Mestno občino Maribor, saj velja ta orkester tudi kot godba mesta ob Dravi in ni ga pomembnejšega dogodka ali prireditve v Mariboru in v regiji brez navzočnosti Pihalnega orkestra KUD Pošta.<\/span> <\/span>V začetnih letih je godba igrala na veselicah, pogrebih svojih poštnih članov, kulturnih in drugih prireditvah v mestu, za koncertne nastope pa ni bila dovolj kakovostna, saj ni imela ustrezne instrumentalne zasedbe. Velika sprememba je nastala z novim kapelnikom Ervinom Hartmanom starejšim, ki je bil dober učitelj godbenikov na vseh instrumentih. S tem je godba vidno napredovala in v igranju postajala vedno bolj kakovostna. Zaradi tega so v poštne vrste začeli stopati godbeniki iz drugih godb, če so seveda dobili zaposlitev pri pošti. Poštna godba se je začela uveljavljati v koncertnem programu in nastopati na promenadnih koncertih v mestnem parku.<\/span> <\/span>Z okupacijo in zlomom stare Jugoslavije leta 1941 je poštna godba utihnila, saj so v njej igrali zavedni slovenski godbeniki, ki niso marali igrati okupatorju.<\/span> <\/span><\/p>

Po vojni je godba hitro napredovala in kmalu štela 30 godbenikov. Organizacijsko je bila kot samostojna sekcija vključena v novo ustanovljeno Kulturno umetniško društvo Pošta Maribor leta 1948, kjer deluje še danes.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Čeprav je poštna godba igrala na številnih političnih, športnih in kulturnih prireditvah v Mariboru in njegovi okolici, pa zaradi zastarelih instrumentov, ki so bili visoko tonsko uglašeni, ni nastopala skupaj z drugimi godbami iz Slovenije. Prelomnico za godbo je predstavljal avgust 1962, ko je Kulturno umetniško društvo Pošta Maribor kupilo v Zagrebu nove instrumente. Od takrat poštna godba ni več stala ob strani pri skupnih nastopih slovenskih in drugih godb. Tudi organizacijsko je PTT podjetje Maribor pod vodstvom direktorja Martina Prevorčnika začelo posvečati godbi več skrbi in pozornosti.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Leta 1966<\/strong> je godba KUD Pošta Maribor proslavila 35. obletnico delovanja in obstoja na svečani prireditvi na mariborskem sejmišču. V ta namen so bile v gosteh godbe iz Avstrije, Varaždina in Mežice. Pravi velik spektakel v Mariboru je bil, ko so godbe v gosteh in ostale mariborske godbe sodelovale na paradi po mestnih ulicah. Takrat so tudi številni Mariborčani slavili obletnico poštne godbe. Ob tej priložnosti so bila podeljena kudova priznanja in Gallussova odličja.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Tudi v godbi so se dogajale kadrovske spremembe. Od leta 1964 do jeseni 1967 je prevzel vodstvo orkestra član in predsednik godbe Ante Šimat, bivši vojaški godbenik, zaposlen na pošti Maribor 2. Ervin Hartman starejši se je po skoraj 30 letih vodenja poštnega orkestra posvetil harmonikarskemu orkestru društva KUD Pošta.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Sredi leta 1967<\/strong> je vodenje pihalnega orkestra prevzel Ervin Hartman mlajši. Prav z njegovim prihodom in na novo izvoljenim odborom orkestra, ki ga je vodil Maks Herzog mlajši, je pihalni orkester dobil novih moči in zagnanosti. K pihalnemu orkestru so prihajali novi godbeniki, orkester se je številčno povečal, kar se je poznalo tudi pri kakovosti igranja. Že leta 1973 je pihalni orkester nastopil na tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov v Portorožu in osvojil srebrno plaketo.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Največje doživetje v letu 1969<\/strong> je bilo gostovanje v Neu-Ulmu v Zahodni Nemčiji, kjer je bil orkester gost mestne godbe Neu-Ulma, ki je slavilo 50. obletnico delovanja.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Pihalni orkester se je z leti izredno pomladil, jedro pa so sestavljali PTT delavci in upokojenci.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Leta 1976<\/strong> se je orkester udeležil tekmovanja v prvi težavnosti skupini v Rogaški Slatini in tam dosegel drugo mesto in s tem srebrno plaketo. V tem letu je tudi dvakrat gostoval v ZR Nemčiji.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Leta 1978<\/strong> je nastopil na Mednarodnem festivalu pihalnih orkestrov v nemškem Waldenbuchu, junija 1979 pa se je odpravil na enotedensko turnejo po Češki. Nastopi in turneje po drugih državah so se kar vrstile. Tudi v figurativnem nastopu se je pihalni orkester predstavil v Mariboru na Trgu svobode in na tekmovanju v Artičah.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

V letu 1981<\/strong> je bila aktivnost pihalnega orkestra posvečena zlatemu jubileju, 50-letnici obstoja. To so dostojno obeležili s svečanim koncertom v dvorani Union, na katerem je sodelovala tudi godba iz Neu-Ulma in godba »Ivo Mikac« iz Varaždina. Pihalni orkester KUD Pošta je prejel državno odlikovanje - red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Istega leta je dosegel tudi prvo zlato plaketo na tekmovanju med najboljšimi pihalnimi orkestri v Sloveniji.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

S ponovnim gostovanjem v mestu Waldenbuch v letu 1982 je pihalni orkester vrnil obisk prijateljem. Tudi tradicionalni 8. spomladanski ples v mestni restavraciji Center v Mariboru je bil izjemno dobro pripravljen. Letni koncert v mesecu maju so obogatile komorne zasedbe mladih godbenikov pihalnega orkestra.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

V letu 1983<\/strong> je pihalni orkester znova nastopil na tekmovanju v korakanju in figurativnem nastopu v Slovenskih Konjicah, kjer je v obeh kategorijah osvojil zlato plaketo. Ob tej priložnosti je prvič nastopil v belo-rdečih uniformah, kar je še dodatno prispevalo k odličnemu vtisu.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

V olimpijskem letu 1984<\/strong> je pihalni orkester spremljal olimpijski ogenj s promenadnim koncertom na Trgu svobode v Mariboru. Tradicionalni spomladanski koncert je popestril pihalni orkester iz madžarskega Szombathelyja, čez nekaj mesecev pa se je poštni orkester tam tudi udeležil srečanja pihalnih orkestrov. V tem letu je orkester štel že 80 članov, sodeloval je na številnih gostovanjih v tujini, doma pa izvedel 38 nastopov.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Leta 1986<\/strong> se je orkester udeležil tekmovanja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Predpisana zahtevna skladba Bojana Adamiča Sprenevedanje in druga skladba Ruska božična sta mu prinesli srebrno plaketo. Nekaj mesecev kasneje se je orkester znova odpravil na gostovanje na Madžarsko, kot gost pa se je udeležil tudi slavja ob 30-letnici Poštne hranilnice v Beogradu. Konec leta je sodeloval na prireditvi »Lojtrca domačih« v dvorani Tabor in na otvoritvi TK centra v Mariboru. Osrednji dogodek tega leta je bila 55-letnica delovanja pihalnega orkestra. V gosteh so bile godbe iz Szombathelyja (Madžarska), Zabukovice (Slovenija) in Mladinski pihalni orkester iz Lipnice (Avstrija), ki so se predstavili na kratki paradi od Glavnega trga do Lenta, nato pa še vsak s svojim koncertnim programom, na koncu pa še s skupnim nastopom vseh godb. Tega leta je godba gostovala še na Tarski noči pri Poreču, ki je bila prava sprostitev za godbenike.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

V letu 1987<\/strong> je treba omeniti koncert v mariborski stolnici, kjer je pihalni orkester izvedel nekaj skladb ob spremljanju orgel. Vrhunec koncerta je bila zahtevna skladba »Fremersberg«, kjer so uporabljeni zvoki narave ob spremljavi mešanega pevskega zbora APZ Borisa Kraigherja.<\/span><\/p>

<\/span> <\/span><\/p>

Leta 1988 je pihalni orkester izgubil svojega učitelja, častnega dirigenta in skladatelja Ervina Hartmana starejšega. Tega leta je tudi odpotoval v ZR Nemčijo v Waldenbruch, kjer se je udeležil slavja v čast 100-letnice mestne godbe in se udeležil mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov iz sedemnajstih evropskih držav. Z veliko zanesljivostjo Ervina Hartmana in godbenikov je pihalni orkester osvojil prvo mesto s posebnim priznanjem. Tega leta se je orkester udeležil še festivala poštnih godb Avstrije v Gradcu in izvedel tradicionalni novoletni koncert. V tem letu je pihalni orkester nastopil triintridesetkrat in če bi temu prišteli še vaje, bi ugotovili, da so instrumente imeli v rokah vsak tretji dan v letu.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Svoj drugi koncert v Mariborski stolnici je pihalni orkester pripravil 18. maja 1989. Gost koncerta je bil skladatelj Bojan Adamič, ki je tudi dirigiral svoji skladbi Simbioza in Predigra (praizvedba). Tega leta je pihalni orkester posnel svojo prvo gramofonsko ploščo in kaseto z naslovom S poštno godbo okrog sveta, nastopil na glasbeni prireditvi »Marjanca« v mariborski dvorani Tabor in na televizijskem snemanju oddaje Kavarna skupaj s pisateljem Tonetom Partljičem v Radencih. Medijski vrhunec tega leta je bil nastop v oddaji avstrijske televizije Na Seniku godcev, voditelja Karla Moika, kjer je orkester sodeloval z godbo pošte iz Gradca. Oddajo je na TV zaslonih spremljala skoraj vsa Evropa.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Svojo drugo gramofonsko ploščo in CD z naslovom »Mariborski pozdravi« je orkester posnel leta 1990.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Junij 1991<\/strong> je bil za pihalni orkester še posebej pomemben: godbenice in godbeniki so osvojili srebrno plaketo na tekmovanju orkestrov Slovenije v koncertni skupini, v kateri je tekmovalo pet najboljših orkestrov. Naslednji pomemben dogodek v tem letu je bila 60. obletnica plodnega dela pihalnega orkestra. Izvedli so jubilejni koncert v dvorani Union, kjer so najzaslužnejšim godbenikom podelili Gallussova odličja za aktivno delo v orkestru.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Leto 1992<\/strong> je bilo v znamenju jubileja Ervina Hartmana, ki je takrat uspešno vodil pihalni orkester že 25 let. V tem obdobju je naš pihalni orkester dosegel največje uspehe: Nemčija, Češka, Madžarska, Danka, Švedska, Avstrija, Luksemburg, Italija, Španija so države, v katerih je orkester gostoval, tekmoval in se družil s pihalnimi orkestri z vsega sveta ter si pridobil ugled tako doma kakor v tujini, iz mednarodnih tekmovanj in koncertov pa se je domov vedno pogosteje vračal z odličnimi uspehi.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Konec junija 1992<\/strong> se je pihalni orkester udeležil velikega mednarodnega tekmovanja v švedskem Goeteborgu, kjer je v konkurenci petnajstih evropskih orkestrov osvojil zlato plaketo. S koncertom se je predstavil tudi danskemu občinstvu v znamenitem Tivoliju v Kopenhagnu, v jesenskih dneh pa še kar trikrat gostoval v Avstriji: na odprtju Graškega sejma, otvoritvi sejma v Feldbachu (Vrbni) in na Dnevih Maribora v Gradcu (sodelovanje univerz obeh mest). Doma je nastopil v sklopu Borštnikovega srečanja, komemoracije ob dnevu mrtvih in s samostojnim tradicionalnim novoletnim koncertom. S 34 nastopi se je pihalni orkester poslovil od leta 1992.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Maja 1993 je orkester nastopil v polni dvorani Union v Mariboru na spomladanskem koncertu z dirigentoma Ervinom Hartmanom in gostom koncerta, dirigentom Hermanom Snijdersom. Kot gost je nastopil Zagrebški saksofonski kvartet. Koncertni program je otvoril repertoar skladateljev Alfreda Reeda s skladbo »First Suite for Band«, »The Age of Saxophone« skladatelja Billa Hulcombe, skladbi »Prelude and March in »Tango for a Toreada« skladatelja in gosta večera dirigenta Hermana Snijdersa, ki jih je tudi sam dirigiral. Posebnost v pihalnem orkestru je bil instrument sintesajzer v skladbi »The Phantom of the Opera«, skladba pa je pod taktirko Ervina Hartmana navdušila poslušalce v dvorani.<\/span><\/p>

<\/p>

Na svečani akademiji junija tega leta se je kulturno umetniško društvo predstavilo z vsemi svojimi sekcijami v dvorani Union v Mariboru. Podeljena so bila kudova priznanja in Gallusova odličja članom za dolgoletno delovanje v društvu.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Izvedli so tudi tradicionalni Novoletni koncert z novim, atraktivnim programom, primernim novoletnemu času. Izvedli so skladbo Vinka Štrucla Pozdravljena Slovenija, »Bohemian Rhapsody« skladatelja F. Mercourya, fantazijo »Prismodije« K. Mosheimera, potpuri na Puccinijeve melodije skladatelja Walterja Hautwasta. Na koncertu je nastopil Mladinski pevski zbor Maribor pod vodstvom Karmine Šilec s pesmijo »Supplication for World Future«. Program je nadaljeval pihalni orkester s skladbo Johanna Straussa Vino, žene in pesem, Lepo je biti muzikant Slavka Avsenika, s skladbo Pisalni stroj skladatelja L. Andersona in na koncu še s koračnico »Viva la musica«.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

V letu 1994<\/strong> je pihalni orkester veliko potoval in se postavljal ob bok drugim velikim evropskim pihalnim orkestrom. V Mariboru so člani orkestra izvedli dva tradicionalna koncerta, spomladanskega in novoletnega, in sodelovali na festivalu Lent '94, ki je v tem času že imel mednarodne razsežnosti in je postal zaradi pričakovanj obiskovalcev že zelo koncertno zahteven. Konec marca se je pihalni orkester odpravil na koncertno turnejo v Luksemburg in Belgijo. V mestu Petange je nastopil v veliki športni dvorani, celoten koncert pa je posnel Radio Luksemburg in izdal kaseto. Posnet je bil tudi intervju z dirigentom Ervinom Hartmanom. Finančni izkupiček tega koncerta so namenili za izgradnjo materinskega doma v Mariboru. V nadaljevanju turneje so godbeniki odpotovali v manjše mesto St. Leger v Belgiji, kjer so prav tako izvedli navdušujoč koncert. <\/span><\/p>

<\/p>

V mesecu juniju je orkester sodeloval na srečanju pihalnih orkestrov iz vse Evrope na Dunaju. To srečanje ima med pihalnimi orkestri Evrope velik pomen, zato je tudi nacionalna avstrijska televizija ORF posnela naš orkester s koračnicami slovenskih avtorjev. Drugi dan je sledila parada vseh pihalnih orkestrov po dunajskih ulicah z zaključkom pred mestno hišo.<\/span><\/p>

<\/p>

Julija 1994 se je orkester udeležil tekmovanja v španski Valenciji. Nastopil je v konkurenci 37 pihalnih orkestrov in zasedel tretje mesto. Dobil je bronasto odličje, ki je članom amaterskega orkestra pomenilo zlato! Kasneje poleti je v Mariboru gostoval orkester iz mesta Petange in skupaj so nastopili na promenadnem koncertu v mariborskem mestnem parku.<\/span><\/p>

<\/p>

Leto 1995<\/strong> sta zaznamovala dva pomembna dogodka: svetovna premiera Maše v F-duru in svetovni kongres združenja glasbenikov Mednarodne glasbene zveze (CISM) v Mariboru. <\/span><\/p>

<\/p>

Idejni vodja svetovne glasbene premiere je bil dirigent Ervin Hartman, ki je s tem zagotovo posegel v sam vrh glasbene ustvarjalnosti pihalnih orkestrov. Izvedeno delo Maša v F-duru je delo skladatelja Hermana Snijdersa iz Južne Amerike, ki je dober znanec dirigenta Ervina Hartmana in pihalnega orkestra KUD Pošta. Prav zaradi tega je krstno izvedbo dela zaupal našemu pihalnemu orkestru, kar pomeni veliko priznanje orkestru in njegovim godbenikom, ki so bili v skupini sedmih najboljših pihalnih orkestrov v Sloveniji v koncertni skupini.<\/span><\/p>

<\/p>

Ob robu 47. kongresa CISM - Mednarodne zveze pihalnih orkestrov se je v dvorani Union v Mariboru zbralo šest slovenskih pihalnih orkestrov na 16. tekmovanju v koncertni skupini. Tekmovali so orkestri iz Velenja, Pirana, Trbovelj, Krškega, Ljubljane-Vevč in z Raven na Koroškem. V tej vrhunski skupini sicer ni bilo pihalnega orkestra KUD Pošta, ki pa je zvečer sodeloval na Gala koncertu dveh najbolje uvrščenih orkestrov s tekmovanja in izvedel Snijdersovo Mašo v F-duru. Koncerta so se udeležili številni ugledni gostje kulturnega in političnega življenja države in mesta ter delegati 47. kongresa CISM.<\/span><\/p>

<\/p>

Tega leta je orkester nastopil še na 10. tradicionalnem novoletnem koncertu, na nekaj prireditvah v Mariboru, v Kopru in Celju ob otvoritvah novih pošt, na Telekomovi prireditvi v Črnečah pri Dravogradu ob 600.000. telefonskem priključku, na koncertu v mariborskem mestnem parku, promenadnem koncertu v Radencih, festivalu pihalnih orkestrov na sejmu Gornja Radgona, prireditvi v čast 115. obletnice godbe iz Zabukovice, prireditvi v čast 50. obletnice časnika Večer v Mariboru, svečani vojaški proslavi druge generacije slovenskih častnikov in na mnogih drugih.<\/span><\/p>

<\/p>

Leto 1996<\/strong> je zaznamoval jubilej pihalnega orkestra, 65. obletnica delovanja, prav tako pa so njegove nastope oblikovale živahne aktivnosti Pošte Slovenije, ki je v prvi polovici leta odprla nekaj novih pošt. Pomladanski marec so popestrili s promenadnim nastopom pred tedanjo blagovnico Kvik v Mariboru, tradicionalno pa so godbeniki sodelovali s fanfarami ob otvoritvi in zaključku prireditve Naša pesem. Godbenice in godbeniki so nastopili na svečanosti ob papeževi maši na mariborskem letališču, na proslavi ob peti obletnici dogodkov v Pekrah pod naslovom Človek-človeku-človek, reviji pihalnih orkestrov v Spodnjem Dupleku, na letnih prireditvah v Murski Soboti in festivalu Lent s samostojnim koncertom. Julija so se uspešno udeležili mednarodnega srečanja pihalnih orkestrov v avstrijskem kraju Bruck an der Mur in občinstvo navdušili s figurativnim nastopom z nazivom Pismo miru.<\/span><\/p>

<\/p>

Leto 1997<\/strong> je bilo popestreno s številnimi gostovanji orkestra in to v madžarskem Szombathelyju, italijanskem San Remu, kjer so imeli koncert in parado po mestu, in dveh nastopih godbe v avstrijskih mestih Lipnica in Gradec.<\/span><\/p>

<\/p>

Po tradicionalnem spomladanskem koncertu v dvorani Union v Mariboru je leta 1998 orkester sodeloval v glasbeni oddaji Marjanca. Septembra je gostoval na mednarodnem festivalu v Varaždinu. Sledila sta še dva pomembna dogodka v oktobru. To sta bila promenadni koncert v mestnem parku ob 100. rojstnem dnevu najstarejšega olimpionika Leona Štuklja in gostovanje na Nizozemskem od 21. do 26. oktobra. Leto je izzvenelo s tradicionalnim novoletnim koncertom, katerega zvezda večera je bil mariborski baritonist Emil Baronik.<\/span><\/p>

<\/p>

Osrednji dogodek leta 1999 je bil že drugi prihod papeža v Mariboru, kjer je orkester igral na maši ob proglasitvi Martina Slomška za blaženega. Udeležil se je tudi dveh gostovanj na Madžarskem, v Sopronu in na mednarodnem gostovanju v Szombathelyju. V jesenskem delu so imeli godbeniki koncert in sodelovali pri organizaciji mednarodnega simpozija na temo MUSIC&POST v Mariboru.<\/span><\/p>

<\/p>

Že v prvih dneh leta 2000<\/strong> so se godbeniki odpravili na Mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v Prago. V močni konkurenci domačih in tujih orkestrov so v umetniški skupini dosegli srebrno plaketo in tako dobili nove izkušnje za še pomembnejše tekmovanje v tem letu, to je državno tekmovanje pihalnih orkestrov v umetniški skupini. Tekmovanja, ki je bilo 13. maja v Krškem, se je udeležilo osem najboljših orkestrov v Sloveniji. Pihalni orkester Pošta je dobil srebrno plaketo in tako potrdil rezultat iz prejšnjega ciklusa tekmovanj.<\/span><\/p>

<\/p>

Leta 2001<\/strong> je orkester praznoval 70. obletnico ustanovitve in 50. obletnico glasbenega delovanja dirigenta in strokovnega vodje orkestra Ervina Hartmana.<\/span><\/p>

<\/p>

Praznovanje obletnic so godbenice in godbeniki začeli s tradicionalnim spomladanskim koncertom v dvorani Union v Mariboru, na katerem so z glasbo ter video in svetlobnimi efekti prikazali prehojeno pot orkestra in njegovega dirigenta. Članom orkestra so za dolgoletno delovanje na glasbenem področju podelili priznanja CISM in medalje skladatelja Bojana Adamiča. Dirigent Ervin Hartman pa je za 50. obletnico glasbenega delovanja prejel plaketo Bojana Adamiča.<\/span><\/p>

<\/p>

Proslava jubileja orkestra se je nadaljevala v mesecu avgustu, ko je orkester v Mariboru organiziral 3. mednarodni festival pihalnih orkestrov, na katerem so sodelovali orkestri iz Madžarske, Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Osrednja prireditev festivala je bila povorka vseh sodelujočih orkestrov po mariborskih ulicah z zaključkom in skupnim nastopom na Trgu svobode, kjer je skupaj zaigralo tristo godbenikov pod dirigentsko palico priznanih slovenskih dirigentov: Vinka Štrucla, Jožeta Hriberška in Ervina Hartmana. Ob tej priložnosti je predsednik društva, ob navzočnosti številnih sponzorjev, razvil in predal pihalnemu orkestru novi prapor. Orkester je na tem festivalu prvič nastopil v novih uniformah. V mesecu oktobru je orkester izvedel koncert v mariborski stolnici in tradicionalni novoletni koncert v dvorani Union v Mariboru.<\/span><\/p>

<\/p>

Poleg komercialnih nastopov, vsakoletne udeležbe na reviji pihalnih orkestrov občine Pesnica, Maribor, Ruše in spomladanskega koncerta je bil glavni dogodek leta 2002 gostovanje orkestra v Italiji. Orkester je vrnil obisk godbi Fanfara del Piave iz kraja San Dona di Piave v času od 31. maja do 2. junija. V mesecu avgustu so godbeniki nastopili na tradicionalni prireditvi Večno mladi fantje v Radovljici in v mesecu novembru na koncertu pihalnih orkestrov v Mariboru ob 90-letnici rojstva skladatelja Bojana Adamiča.<\/span><\/p>

<\/p>

Aktivnosti v letu 2003<\/strong> so bile usmerjene v dva velika projekta. V prvi polovici leta so godbeniki vso energijo usmerili v 23. državno tekmovanje pihalnih orkestrov v najvišji - umetniški težavnostni stopnji, kjer je sodelovalo osem najboljših slovenskih orkestrov. Pihalni orkester KUD Pošta je dosegel 96,1 % točke in prejel najvišje možno priznanje, to je zlato plaketo s pohvalo. To je najvišje priznanje, ki ga je prejel orkester v svoji zgodovini. V drugi polovici leta so odšli na dvodnevno gostovanje v München, kjer so sodelovali na otvoritvi svetovno znanega Oktoberfesta.<\/span><\/p>

<\/p>

18. novoletni koncert v tem letu je orkester posvetil italijanskemu skladatelju G. Verdiju. K sodelovanju je povabil šest mariborskih pevskih zborov, med njimi tudi moški zbor KUD Pošta in dva solista, Ljudmilo Vechovo in Janeza Lotriča. Koncert so izvedli 26. decembra v veliki dvorani SNG v Mariboru. Uspeh je bil izjemen, koncert je bil posnet in izšel je tudi na zgoščenki.<\/span><\/p>

<\/p>

Leto 2004<\/strong> sta zaznamovala dva velika dogodka: spomin na 100-letnico rojstva Ervina Hartmana starejšega, čemur je orkester posvetil 34. spomladanski koncert, in organizacija 4. mednarodnega festivala pihalnih orkestrov v Mariboru. Slednji je potekal med <\/span>17. in 30. avgustom, na njem pa so nastopili Pihalni orkester Šopron iz Madžarske, Mestna godba Varaždin iz Hrvaške, Pihalni orkester z mažoretno skupino Moskva iz Rusije, Pihalni orkester Lipnica iz Avstrije, iz Slovenije pa orkestri iz Lesc, Štajerska godba veteranov iz Maribora in seveda organizator festivala, Pihalni orkester KUD Pošta Maribor.<\/span><\/p>

<\/p>

V tem letu so naši godbeniki gostovali v Lipnici in v Gradcu ter igrali na otvoritvah mnogih novih pošt v Sloveniji. 19. novoletni koncert z naslovom Božanska komedija so izvedli v mesecu januarju 2005 v veliki dvorani SNG Maribor.<\/span><\/p>

<\/p>

Februarja 2005 je KUD Pošta v Mariboru pripravil zelo odmevno razstavo ob 100. obletnici rojstva dirigenta Ervina Hartmana st., na kateri so predstavili delo in življenje glasbenika, skladatelja in dolgoletnega dirigenta. Spomladanski koncert so godbeniki izvedli pod naslovom POP CLASSICS na Grajskem trgu v Mariboru, saj je bila Unionska dvorana v prenovi.<\/span><\/p>

<\/p>

Gostovali so v Radovljici na mednarodnem festivalu Večno mladi fantje, posneli TV oddajo Dobro jutro, imeli dva koncerta za mariborsko škofijo ter nastopili na srečanju planincev Pošte in Telekoma pri Poštarskem domu pod Plešivcem.<\/span><\/p>

<\/p>

Novoletni koncert je bil znova tematsko obarvan: izvedli so skladbe, ki so se ujemale z naslovom DEMONI.<\/span><\/p>

<\/p>

V letu 2006<\/strong> je orkester praznoval 75. obletnico ustanovitve. Ob tem dogodku so v društvu izdali zbornik z naslovom 75 let glasbene rasti poštnih godbenikov. Osrednja svečanost ob jubileju je bila maja na tradicionalnem spomladanskem koncertu v dvorani Union. Uspešnemu koncertu z naslovom »8 veličastnih« je sledilo podeljevanje priznanj in plaket članom orkestra za njihovo dolgoletno uspešno delovanje v orkestru. Za požrtvovalno delo in dolgoletno članstvo je orkester imenoval Avgusta Petriča za častnega člana.<\/span><\/p>

<\/p>

Na 21. novoletnem koncertu z naslovom »Love Songs« sta kot gosta pela solista Mariborske opere Emil Baronik in Andreja Zakonjšek<\/span><\/p>

<\/p>

Spomladanski koncert 2007 je potekal pod naslovom Simfonični koncert, saj so bila na sporedu izključno zahtevna glasbena dela, napisana za velike simfonične pihalne orkestre.<\/span><\/p>

<\/p>

Najpomembnejši dogodek tega leta je bila udeležba orkestra na 8. mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Ostravi na Češkem od 18. do 21. oktobra. Za tekmovanje so se godbeniki pripravljali celo leto, saj so bile tekmovalne skladbe zelo zahtevne. Obvezna skladba je bila »Czech Folk Dance Suite« Pavla Staneka, kot skladbo po svojem izboru pa so izvedli »Armenian Dances Part 2« Alfreda Reeda. V zelo močni konkurenci so v najvišji kategoriji prejeli zlato odličje in v skupni uvrstitvi dosegli drugo mesto, kar je do sedaj eden največjih uspehov tega orkestra v tujini. V tem letu so po nekaj letih premora godbenice in godbeniki nadaljevali s figurativnim nastopom in novembra sodelovali na tridnevni glasbeni paradi v Laškem, Beljaku in Kopru. 22. novoletni koncert z naslovom Spomin na Ostravo je bil posvečen 40-letnici umetniškega delovanja Ervina Hartman v orkestru in seveda uspehu na Češkem.<\/span><\/p>

<\/p>

V začetku leta 200<\/strong>8 se je orkester začel pripravljati na figurativni nastop orkestra, saj so organizatorji največje glasbene parade elitnih vojaških in civilnih godb v Nemčiji Musikparade 2008 pihalni orkester Pošta prvič povabili na turnejo po Nemčiji. Na petdnevnem gostovanju so nastopili v Kielu, Göttingenu, Dortmundu in Braunschweigu ter navdušili več kot 24 tisoč poslušalcev.<\/span><\/p>

<\/p>

Tradicionalni spomladanski koncert so poimenovali »GALA 08« in v program uvrstili izključno preverjene, zahtevne in kakovostne skladbe.<\/span><\/p>

<\/p>

Na povabilo Ministrstva za kulturo Moskovske oblasti so se godbeniki v septembru odpravili na najdaljšo turnejo orkestra v Rusijo. V osmih dneh so prevozili <\/span>5.400 kilometrov in imeli pet nastopov. Prvi nastop je bila parada in samostojni koncert v mestu Istra na obrobju Moskve. Najuspešnejši koncert je bil v znamenitem Ismailskem parku, kjer so na velikem odru izvedli samostojni koncert. Sodelovali so na veličastni paradi godb v Borodinu in imeli koncert na Borodinskem polju ob 196. obletnici bitke pri Borodinu.<\/span><\/p>

<\/p>

Tradicionalni spomladanski koncert leta 2009<\/strong> je bil pod naslovom FOLK DANCES, s katerim je orkester navdušil polno dvorano Union. V Mariboru je bilo državno tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije v najvišji težavnostni kategoriji. Orkester se je odlično odrezal: osvojil je zlato plaketo, boljši od njega je bil samo Pihalni orkester iz Trbovelj.<\/span><\/p>

<\/p>

V vseslovenskem Slomškovem slavju ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor in 10. obletnici Slomškove beatifikacije je 26. septembra 2009 sodeloval tudi naš pihalni orkester na nogometnem stadionu Ljudski vrt v Mariboru.<\/span><\/p>

<\/p>

Leto 2009<\/strong> je bilo uspešno sklenjeno z novoletnim koncertom Božična rapsodija v dvorani Union, na katerem sta sodelovala tudi dva solista, Marko Črnčec na klavirju pri Gershwinovi skladbi Rapsodija v modrem, in Simon Štelcer na trobenti pri izvedbi Haydnovega Koncerta za trobento. Ob spremljavi orkestra pa so na koncertu nastopilo tudi več mariborskih šolskih pevskih zborov. <\/span><\/p>

<\/p>

Leto 2010<\/strong> je bilo v znamenju gostovanja orkestra v Nemčiji. Pihalni orkester KUD Pošta Maribor je sodeloval na mednarodnem festivalu pihalnih orkestrov v Berlinu–IWC. Tričlanska strokovna žirija, ki je spremljala festival, je zapisala nekaj laskavih ocen, na primer »Very nice performance and our compliments!«, »In general a very pleasant perforamce!« in »Many compliments to the conducktor!«.<\/span><\/p>

Na festivalu je orkester med drugim izvajal: <\/span>
Armenske plese II Alfreda Reeda in suito Bojana Adamiča Čez tri gore, čez tri dole.<\/span><\/p>

<\/p>

Razen tega je orkester pripravil svoj spomladanski koncert z izjemnim gostom, pozavnistom profesorjem Carstnom Svanbergom iz Danske.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Orkester je imel samostojni koncert tudi v avstrijski Lipnici in meseca julija koncert v Brucku na Muri in nato kot predstavnik Slovenije sodeloval še v paradnem nastopu ob 60-letnici avstrijske Štajerske godbeniške zveze.<\/span><\/p>

Kontakt

Galerija(1 slika)