Pred več kot devetdesetimi leti je bilo življenje v Ločah in okolici precej drugačno od današnjega. Ljudje so se ukvarjali s kmetijstvom, pa še to le za preživetje. Mladi ločki fantje, ki so gojili ljubezen do glasbe, zlasti do zvokov trobil in pihal, so imeli željo po ustanovitvi »pleh muzike.« Z igranjem niso prenehali niti v času druge svetovne vojne, ko so bili člani v izgnanstvu. Po vrnitvi iz 1. svetovne vojne so bili odločeni, da svoje želje uresničijo. Z nabiranjem premoga v Savi so si zaslužili denar za nakup starih inštrumentov iz sosednje Hrvaške.<\/span><\/p>

Domov so jih prinesli 2. februarja leta 1920 in že med potjo poskušali iz njih izvabiti prve zvoke. Ta poizkus ni bil strokovno podkovan, zato se je klavrno končal. Kljub temu se ta dan šteje za prvi koncert ločke »pleh muzike«. Kapelnik Grofl iz Rozge (Hrvaška) je bil prvi učitelj mladih fantov. Ob njem so občasno najemali še kapelnika vojaške godbe iz Zagreba, predvsem za poučevanje novih članov.<\/span><\/p>

Po letu dni vztrajnega učenja so začeli samostojno nastopati. Leta 1925 je godba štela 14 članov, leta 1930 pa je igralo že 25 godbenikov. Poleg veselic, cerkvenih procesij in ohceti so se udeležili tudi gasilskih kongresov (leta 1930 in 1939) v Ljubljani, Mariboru in Celju. V času nemega filma so igrali celo v letnem kinu Tuškovec v Zagrebu. Leta 1941 je okupator izgnal v nemška taborišča tudi naše godbenike. Ti so v izgnanstvo vzeli še inštrumente in v oddaljenih krajih je bilo slišati zvoke slovenskih pesmi. S tem so skušali omiliti zlo usodo in navduševati Slovence s pesmijo, ki bi jim dajala pogum za nadaljnje življenje in misel na vrnitev v ljubljeno domovino. Po končani vojni je godba spet oživela in začela sprejemati mlade moči. Vse do leta 1976 je za razvoj godbe skrbel domači kapelnik Alojz Bogovič. Nasledil ga je poklicni glasbenik Stjepan Obrubič. Dolgoletni prijatelj loških godbenikov je imel reden pouk za mlade začetnike, pod njegovo taktirko pa je godba začela igrati tudi zahtevnejša koncertna dela in s tem pridobila na kvaliteti. K boljšim pogojem igranja pa so pripomogli tudi novi inštrumenti, na katere so godbeniki prvič zaigrali ob prvem prazniku Krajevne skupnosti Dobova - 4. julija 1981. Na svečanem koncertu je sodelovalo devet pihalnih orkestrov iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Obletnico pa je spremljala tudi TV Slovenija. Tudi dirigent Bratislav Roguljič - Buco je izšolal nekaj novih godbenikov. V času njegovega delovanja so pridobili ogromno notnega materiala, velike zasluge pa ima tudi v skladateljskem delu, saj je za godbo priredil koračnico z naslovom Dobovska koračnica, katere podlaga je krajevna himna. Leta 1989 je godba pod vodstvom prizadevnega dirigenta Jožeta Rusa doživela velik razcvet. Poleg dirigenta pa so za boljše vadbene pogoje poskrbeli tudi vaščani Loč. Leta 1995 je bil namreč zgrajen nov, večji in udobnejši prostor za vaje. Leta 1997 pa se je godba udeležila tekmovanja v III. težavnostni skupini in dosegla srebrno plaketo.<\/span><\/p>

Od leta 1997 godbo uspešno vodi perspektiven dirigent profesor Daniel Ivša. S svojo strokovnostjo in glasbenim elanom navdušuje prijatelje godbenike z vedno boljšo kvaliteto igranja. Ob 80. obletnici delovanja so godbeniki proslavili svoj visoki jubilej z izdajo svoje prve samostojne zgoščenke.<\/span><\/p>

<\/p>

Čarobnost nedeljskega koncerta

Galerija(9 slik)