<\/p>

Je belo in je črno, vmes paleta mavričnih barv.<\/span><\/em><\/p>

Je začetek in je konec, vmes pa vrsta dogodkov, ki zapolnjujejo prostor in čas.<\/span><\/em><\/p>

<\/p>

V času po prvi svetovni vojni je v neposredni okolici Marenberga (današnje Radlje) delovalo več godb, kar je vzpodbudno vplivalo na takratne krajane, da so razmišljali o ustanovitvi svoje godbe. Organizacijo za ustanovitev godbe leta 1926 je prevzel obrtnik, mizar g. Ivan Capl. Obstoj so podpirali obrtniki, trgovci, kmetje, veleposestniki in industrijalci,saj so omogočili nakup glasbil in opreme, godba pa je z sedemnajstimi godbeniki spadala med večje godbe na našem območju.<\/span><\/p>

Po končani vojni so na pobudo nekaterih članov ponovno nabavili glasbila, ki so bila v času vojne uničena, in ponovno začeli igrati. Vrstili so se dogodki, prireditve, na katerih so nastopali, menjavali so se dirigenti-čisti amaterji, vse do leta 1935, ko je godba prešla pod okrilje Gasilskega društva Marenberg. Godbeniki so dobili nove uniforme.<\/span><\/p>

Leta 1947 je godba dobila dirigenta g. Danijela, ki je bil glasbenik, kar je pomenilo vzpon godbe. Istega leta se godba udeleži tekmovanja v Slovenj Gradcu in se v svoji skupini najbolje uvrsti. Leta 1948 so se Danijelovi odselili (dirigent in sinovi). V godbi je nastala vrzel, ki pa jo je zapolnil g. Lauko Franc s prevzemom vloge dirigenta.<\/span><\/p>

Leto 1954 je prineslo godbenikom nove uniforme. Zaslužen je bil g.Maks Jamšek, ki je godbenikom zaupal in jim odobril kredit, ki so ga z zaslužki od igranja vračali več let.<\/span><\/p>

Leta 1960 prevzame godbo g. Marjan Valenti, istočasno pa vodi še godbo v Slovenj Gradcu in tako leta 1970 obe godbi z združenimi močmi dosežeta na tekmovanju godb prvo mesto v svoji skupini. Leta 1971 se odseli in delo ponovno prevzame g. Lauko Franc. Njegova želja je pridobiti čim več mladih godbenikov in povečati število članov na 35. To mu uspe in z neumornim delom ter zagnanostjo dobi godba »nov« zvok. Izvajajo se koncertne skladbe z moderni ritmi , ne zanemari pa koračnic, polk in valčkov. V veliko pomoč mu je g. Jože Verdnik, ki poleg drugega pozna tudi veliko vplivnih ljudi preko katerih skrbi za finančno in materialno stanje godbe, ki sedaj deluje v Kulturnem domu Radlje.<\/span><\/p>

Leta 1982 prevzame godbo g.Konrad Doler, godba pa ob proglasitvi Radelj v mesto dobi nove uniforme. Novi dirigent ima zanimivo navado saj se na nastopih občasno preizkusi tudi kot solist, kar je med ljudmi dobro sprejeto. Z njim obeležimo tudi 60 letnico delovanja, nato nas leta 1987 zapusti.<\/span><\/p>

Godbo prevzame Marjan Lauko, med člani pa ima veliko mladine, saj so se v tem obdobju pokazali prvi rezultati razširitve dela Glasbene šole. Po praznovanju 70 letnice leta 1996 pa tudi on preneha z aktivnim delom v godbi.<\/span><\/p>

V iskanju izhodov smo nekaj časa preživeli pod vodstvom Izidorja Leitingerja, ki mu je pomagal g.Karli Mihev. Ker je imel Izidor drugačne načrte, smo morali iskati novega dirigenta. Takratni predsednik, Darko Grubelnik, je našel g.Vlada Jurca, ta nas je vodil 5 let. Z njim smo na dveh tekmovanjih dosegli lepi uvrstitvi-srebrno priznanje.<\/span><\/p>

<\/p>

Najpomembnejši dosežki

Galerija(1 slika)