»Leta 1909 so Lešanarji stopili skupaj in zaigrali pod taktirko Vizerja. Kdo je bil in kam je šel, ne ve nihče, za njim pa je ostala skromna skupinica – godba na pihala ... Šroti, Rifl, Sterkuš, Pušnik, Jurači, Garb, Mesner in Štuk, Maks, so imena, ki so zapisana na prvi strani kronike prevaljske godbe, še prav posebno ŠTUK – Rogačnik, ki je Vizerjevo delo nadaljeval do leta 1941 … Rogačnik je bil profesor, dohtar in vratar te čudne uršljegorske glasbene univerze.«<\/span><\/p>

(Mitja ŠIPEK, 1984: Naših 70 let. Ur. Ivan Forstner. Prevalje: Pihalni orkester DPD Svobode.)<\/span><\/p>

1926 <\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Po osvoboditvi je pred orkester stopil IVAN GALINEC. Ta frizerski mojster je menda godbenikom celo med striženjem vbijal v glavo note in viže. Seveda je godbenike strigel zastonj. Godbo je z dušo in s srcem vodil tako rekoč do konca življenja. Nekaj članov iz tistih časov: Vinko Larme, Britovšek, Dretnik, Filip Lagoja, Jože Sonjak, Tomaž Kolar, Lojz Tomaž, Franc Gradišnik, Lesičnik, Šmavcar, Sekavčnik … Ker takrat muzikanti še niso imeli svojega »cimra«, so imeli vaje »Pri Štefanu« (Zgornji kraj 8), »Pri Riflu« pa tudi »Pri Krištanu«. Tudi za note so v tistih časih godbeniki skrbeli sami. <\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Po letu 1967 je taktirko prevzel JULIJAN BURDZI. Pod njegovim vodstvom je orkester leta 1973 sodeloval na reviji in izbirnem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije na Ravnah na Koroškem ter dosegel lepo število točk. Poleg tega je v tem času orkester uspešno nastopal na raznih otvoritvah, paradah in srečanjih ter postal nepogrešljivi del krajevnih kulturnih prireditev.<\/span><\/p>

1975 <\/span><\/p>

Burdzi se je leta 1976 poslovil in na mesto dirigenta je stopil IVAN GRADIŠEK. Pod njegovim vodstvom je orkester izve- del številne promenadne koncerte in s posebnim ponosom leta 1977 priredil koncert ob otvoritvi prostora za koncerte. Glasbeniki so se v tem času opremili tudi z novimi paradnimi uniformami. Čas je hitro minil in že je bilo tu leto 1979 in sedemdeseta obletnica orkestra. V počastitev jubileja je godba marca 1979 priredila koncert v prevaljski kinodvorani in izdala koncertno knjižico s kratkim opisom zgodovine »plehmuzike« na Prevaljah. V začetku osemdesetih se je pojavil problem, ker ni bilo dirigenta. Ob različnih priložnostih je to nalogo prevzel predvodnik Ivan Forstner, vendar je godba brez pravega dirigenta težko vadila in nastopala. Konec leta 1980 je na pomoč priskočil dirigent MARIJAN GOLOB, ki je vodil godbenike tudi na VI. tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije, ki je potekalo leta 1981 v Radljah ob Dravi. Golob je bil umetniški vodja samo eno leto, orkestru pa je nato zopet nekaj let dirigiral Julijan Burdzi. Pod njegovim vodstvom smo 9. novembra 1984 izvedli slavnostni koncert ob 75. obletnici. Godbeniki so z velikim veseljem nastopali v novih uniformah, za dolgo uspešno delo pa so prejeli tudi zlato odličje – nagrado Kulturne skupnosti občine Ravne na Koroškem in Zlati lovorjev venec – priznanje Republiške zveze kulturnih organizacij Slovenije.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

V sezoni 1985\/86 je umetniški vodja postal domačin MARKO KAVTIČNIK. Pod njegovim vodstvom se je orkester razvijal in napredoval, tako po številu članov kot v kvaliteti, ter se zelo dobro odrezal leta 1988, ko je na tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v III. težavnostni kategoriji v Ormožu osvojil zlato odličje ter oceno “zgledno” v korakanju. Takega uspeha takrat nihče ni pričakoval in zato je imel toliko večjo vrednost. Leta 1989 smo pod vodstvom Marka Kavtičnika priredili koncert ob 80. obletnici, ki je bil velik uspeh.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Septembra 1992 je dirigentsko palico pričel vihteti še en domačin – PETER JEVŠNIKAR. V tistem obdobju smo počastili tudi 85. obletnico.<\/span><\/p>

1994 <\/span><\/p>

Za njim je leta 1996 dirigent zopet postal MARKO KAVTIČNIK. Leta 1997 smo se po dolgoletnem premoru ponovno udeležili tekmovanja pihalnih orkestrov Slovenije v III. težavnostni kategoriji, ki je potekalo v Sežani, in osvojili zlato listino. Leta 1998 smo tekmovali v konkurenci z orkestri II. kategorije v Krškem in ponovili uspeh iz Sežane ter si z osvojenim zlatom priigrali vstopnico za tekmovanje v I. težavnostni kategoriji. Le-tega smo se udeležili 1999. leta v Krškem in zopet osvojili zlato listino. V tem obdobju je orkester iz leta v leto napredoval in ponosni smo bili na svoje dosežke.<\/span><\/p>

1999 <\/span><\/p>

Konec leta 2001 je orkester doživel kadrovske spremembe. Umetniški vodja je postal DAVORIN JEVŠNIKAR. Pod njegovim vodstvom je orkester na 22. tekmovanju slovenskih godb v I. težavnostni kategoriji, maja 2002, v Ilirski Bistrici dosegel največji uspeh doslej – zlato listino s posebno pohvalo.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

V prihodnjih nekaj letih je orkester pridno sodeloval na različnih prireditvah in ob 95. obletnici svojega obstoja izdal svojo prvo zgoščenko, na kateri je tudi prva, za nas napisana skladba, Prvih 95, ki jo je zložil naš član Peter Jevšnikar, in na katero smo zelo ponosni.<\/span><\/div>

<\/span><\/div>

<\/span><\/p>

V naslednjih nekaj letih smo se pridno udeleževali različnih prireditev, vsako leto pripravili koncert, gostovali v Velikovcu, Izoli, Komnu, Pliberku, priredili mednarodno srečanje pihalnih orkestrov na Prevaljah in še in še. Na predlog orkestra sta naš član in naš bivši član prejela občinsko priznanje. Jože Sonjak je leta 2006 prejel zlato Sušnikovo priznanje, Ivan Forstner pa 2008. bronasto Sušnikovo priznanje.<\/span><\/div>

<\/span><\/div>

To obdobje je zaznamoval še dogodek – obnova prostorov oz. naše »sobe«. V četrtek, 13. 7. 2006, smo začeli. Najprej smo morali prezidati prostor pri kegljišču, odstraniti odvečni material, popleskati zidove, odstraniti klimo, napeljati električne instalacije, dekleta so čistila … Opravili smo tisto, kar pač zmoremo sami. In zmoremo marsikaj. V naših vrstah so najrazličnejši mojstri in strokovnjaki, tako da smo veliko dela opravili sami. In prav presenečen sem bil nad odzivom godbenikov. Velika večina naših članov je vsaj enkrat sodelovala v udarniških akcijah. Skupaj smo opravili več kot 500 ur prostovoljnega dela. Te naše akcije smo izkoristili tudi za družabnost. Seveda so nekateri sodelovali večkrat in prav je, da na tem mestu omenim najprizadevnejše: Vlada Kerta, Rajka Jevšnikarja, Blaža Rožeja, Luka Blatnika, Blaža Podričnika in Gašperja Bakača. Fantje so opravili izvrstno delo in se jim v imenu UO zahvaljujem za njihovo požrtvovalnost.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Vsega pa vendarle ne znamo in zmoremo sami, zato so nekatera dela morali opraviti strokovnjaki. Tako so v naših prostorih zamenjali okna, zmontirali nove radiatorje, napravili nov strop, oblekli stene, položili nov pod … Uporabili smo zvočno izolativne materiale (za strop in stene), tako da bomo s svojim muziciranjem manj motili okolico.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Kot vsako kulturno društvo tudi naše pestijo večne finančne težave, zato te obnove brez pomoči donatorjev in sponzorjev ne bi mogli izpeljati. Velik delež pri tem nosi Občina Prevalje, njen župan dr. Matic Tasič in tajnik Stanko Kumprej. Finančno in materialno so nam pomagala še podjetja: Javno komunalno podjetje Log; Marijan Verčkovnik, s. p.; Mirko Štern, s.p.; Meža, d. o. o.; Instalater, d. o. o., Prevalje; Kopur, d. o. o.; Marjan Slemenšek, s. p.; Herman Čepelnik, s. p.; Tero, d. o. o.; Transkor, d. o. o.; Akers Valji, d. o. o.; ZIP center, d. o. o., in Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga Prevalje. Seveda nam vseskozi s svojimi prispevki stojijo ob strani zaposleni v naslednjih prevaljskih podjetjih in ustanovah: Kora- tur, d. d.; Lek Prevalje; Prevent TRO; Instalater, d. o. o.; Meža, d. o. o.; Lesna Pameče – obrat Prevalje; Paloma; Kograd IGEM; JKP Log; Občina Prevalje; OŠ Franja Goloba Prevalje.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Vsem sponzorjem in donatorjem se člani Pihalnega orkestra Prevalje iskreno zahvaljujemo.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Zahvaliti se moramo tudi predsedniku gradbenega odbora, Darku Jevšnikarju, ki je organizacijsko usklajeval vsa dela. Brez njega bi obnova trajala veliko dlje.<\/span><\/p>

soba2 <\/span><\/p>

Jeseni 2007 je pri naši godbi ponovno zapihal svež veter. Taktirko je prevzel naš član – JURE GRADIŠNIK. Pod njegovim vodstvom nam je decembra 2007 uspel nepozaben koncert z gostom Otom Pestnerjem. Jure ni dirigiral samo nam, temveč celotni dvorani, v kateri je bilo neverjetno vzdušje. Takoj po koncertu smo se pričeli pripravljati na tekmovanje. Ponovno smo se zelo motivirani in zopet samozavestni v maju leta 2008 udeležili 28. tekmovanja slovenskih godb v I. težavnostni kategoriji v Laškem, kjer smo prejeli srebrno priznanje. Ponosni smo z muziciranjem seveda nadaljevali in sodelovali na nešteto prireditvah. Po stotih letih akcije smo tako še vedno polni energije in pričakovanj ter stoodstotno prepričani, da nam dobre volje ne bo zmanjkalo niti v prihodnjih stotih letih.<\/span><\/p>

<\/span><\/li> <\/ul>

Mi mamo se fajn

Galerija(5 slik)