Začetki Godbe na pihala Središče segajo v leto 1886, ko je nadučitelj in dirigent Pavel <\/span>Unger zbral devet izobraženih glasbenikov, med katerimi sta bila ključna člana brata <\/span>Matjaž in Franc Kocjan. Leta 1904 je taktirko prevzel Matjaž Kocjan. Zaradi nesoglasij <\/span>med bratoma Kocjan je godba razpadla. Vsak po svoje sta poskušala ustanoviti svoj <\/span>orkester, kar je delno uspelo le Matjažu. <\/span><\/p>

<\/span>Naslednja era središke godbe se je začela s Francem Serajnikom. Prav on je leta 1908 <\/span>iz razpadlih godb pritegnil glasbenike in ponovno ustanovil središko godbo ter jo vodil <\/span>do konca prve svetovne vojne. Po vojni je stare glasbenike zopet uspešno zbral Martin <\/span>Kocjan. Višek je godba dosegla v letu 1932, ko je na vsesokolskem zletu v Sarajevu <\/span>dosegla drugo nagrado. Prvi samostojni koncert, Martinov koncert, katerega tradicionalno <\/span>prirejajo še danes, so godbeniki izvedli leta 1946. V letih 1957–1968 je godbi <\/span>dirigiral Srečko Vitori. Po njegovi smrti je godba životarila vse do leta 1973, vendar ni <\/span>prenehala z delovanjem. Sredi šestdesetih let je bil organiziran v središki OŠ oddelek <\/span>GŠ Ormož, katere ravnatelj je bil Alojz Kranjčan, ki je godbo tudi vodil v letih 1973–75. <\/span>Po letu 1975 je taktirko prevzel prof. Franjo Lovrec, pod katerim je godba dosegla svoj <\/span>višek. Leta 1977, na vsesokolskem zletu v Ljutomeru, je bila središka godba po ocenah <\/span>glasbenih strokovnjakov ena najboljših. Posebno jih je odlikovala kvaliteta basovskih in <\/span>tolkalnih inštrumentov.<\/span><\/p>

<\/span>V letih 1985–1986 je godbo vodil Tone Merkoci. V letih 1987–1988 pa ga je nasledil <\/span>Slavko Lašič, danes profesor in ravnatelj GŠ Ljutomer. Leta 1989 pa je kapelniško palico <\/span>prevzel Branko Panič, ki je godbo uspešno vodil vse do leta 1999. Od leta 2000 godbi <\/span>dirigira prof. Rado Munda, učitelj klarineta in saksofona na GŠ Ormož. Prav on je pomladil <\/span>vrste godbe na pihalih, ki trenutno šteje 38 članov.<\/span><\/p>

Alojz Krnak in Vladimir Krničar<\/span><\/p>

<\/p>

O nas

O nas