Godbe je leta 1860 ustanovilo pet glasbeno nadarjenih kmečkih fantov, živečih na prisojnih <\/span>legah Ojstrice, Goriškega vrha in Kozjega vrha. Vodil jih je Koratov Blaž, za njim <\/span>Under, ki je v času Kraljevine Jugoslaviji vodenje predal nečaku Titusu. Med drugo svetovno <\/span>vojno je bila godba vključena v veliki pihalni orkester v Dravogradu, ki sta ga vodila <\/span>Sokolov in Metelko, po vojni pa zopet Titus. Leta 1976 je kapelnik postal Lorber, 30 <\/span>let kasneje Borut Mori in za njim Julijan Burdzi. Zadnji dve leti jo vodi Andrej Gorenjak. <\/span>Ime Kimperška pleh muzika se je godbe držalo vse do leta 1976, ko se je registrirala kot <\/span>Kulturno društvo godba na pihala Ojstrica<\/em>. <\/span><\/p>

<\/span>V zadnjih desetletjih se vanjo vključujejo mladi z glasbeno izobrazbo, izobražujejo pa <\/span>se lahko tudi v godbeniški šoli. Število godbenikov se je postopno povečevalo, danes <\/span>jih je 34, stari so od 14 do 75 let. Vodi jih Andrej Gorenjak, diplomant Akademije za <\/span>glasbo, ki je študiral trobento pri prof. Grčarju, glasbenik z bogato prakso, ki orkester <\/span>vzgaja v medsebojnem zaupanju in pripadnosti društvu. Godba ima v svoji sestavi tudi <\/span>sekstet trobil, ki nastopa na krajevnih ter žalnih prireditvah. <\/span><\/p>

<\/span>Repertoar obsega od koračnic do klasike in rocka. Godba vsako leto poleg tradicionalne <\/span>prvomajske parade izvede dva do tri letne koncerte v domači občini in igra na <\/span>8 prireditvah ob krajevnih praznikih. Kakovost igranja meri na tekmovanjih, srečuje se<\/span>na prireditvah z drugimi godbami. Leta 2010 je svečano proslavila 150-letnico neprekinjenega <\/span>delovanja in ob tem organizirala razstavo starih pihalnih inštrumentov, parado <\/span>povabljenih godb iz Avstrije in Koroške ter slavnostni koncert, na katerem so bila najzaslužnejšim <\/span>godbenikom izročena priznanja ZSG in zahvale ter značke. Razvit je bil tudi <\/span>prapor godbe s trakovi donatorjev. <\/span><\/p>

<\/span>Godba je ponosna na svojo tradicijo, saj je najstarejša med dvanajstimi na Koroškem, <\/span>in med petimi najstarejšimi v državi.<\/span><\/p>

Ferdinand Gnamuš<\/span><\/p>

<\/p>

Lepo se imamo v Dravogradu ...